Ugotavljanje citatov

Za citat neke objave v okviru portala COBISS/SciMet štejemo objavo, ki citira prvo objavo (ta je naveden v referencah), v bazah WoS in Scopus pa morata biti obe objavi »polno obdelani« (t.i. full record). Število čistih citatov (CI) je število citatov (TC) brez avtocitatov (AC), ki se ugotavljajo v bazah podatkov WoS ali Scopus na podlagi šifer avtorjev v teh sistemih ali na podlagi normiranega imena avtorja, če določen avtor v WoS ali Scopus nima svoje šifre. Število čistih citatov na avtorja (CIAu) je število čistih citatov, deljeno s številom avtorjev objave (N) oz. s številom 10 * log(N) za N > 10  (v sistemu COBISS niso vedno zavedeni vsi avtorji objav, zato se upoštevajo avtorji iz baz podatkov WoS ali Scopus).

Avtocitat se določa za objavo in ne za posameznega avtorja in nastane, če obstaja vsaj ena šifra avtorja, ki je ista pri citirani objavi in objavi, ki to prv citira. Tako vsi avtorji ene objave dobijo enako število citatov in avtocitatov za to objavo, s čimer je zagotovljeno, da bo objava v katerem koli izpisu (osebnem ali skupinskem) v sklopu portala COBISS/SciMet vedno imela enako število citatov in avtocitatov za določeno citatno okno. 

Na primer v spodnjih dveh objav se druga objava šteje kot avtocitat za vse avtorje prve objave, tudi za avtorja Grosel A. in Scancar J., čeprav nista soavtorja druge objave. 

Objava, ki je citirana:
Kranjc, S., Cemazar, M., Grosel, A., Scancar, J., Sersa, G., 2003. Electroporation of LPB sarcoma cells in vitro and tumors in vivo increases the radiosensitizing effect of cisplatin.V: Anticancer Research, 23(1 A), pp. 275-281. 

Objava, ki citira zgornjo objavo:
Sedlar, A., Kranjc, S., Dolinsek, T., Cemazar, M., Coer, A., Sersa, G., 2013. Radiosensitizing effect of intratumoral interleukin-12 gene electrotransfer in murine sarcoma. V: BMC Cancer, 13.

Za razliko od portala COBISS/SciMet se pri evalvaciji znanstvene uspešnosti po metodologiji ARRS avtocitati določajo samo na podlagi avtorjev objav, ki so evidentirani v bibliografskih zapisih sistema COBISS; sistem COBISS je do leta 2014 omogočal vnos samo prvega in največ 10 soavtorjev objav. Zato nastajajo razlike v številu avtocitatov raziskovalcev na portalu COBISS/SciMet in v sistemu SICRIS. Za različne nabore avtorjev, ki se upoštevajo pri primerjanju članka in njegovega citata, lahko definiramo tri vrste avtocitatov: 

  • skupni avtocitati (SA), ki se ugotavljajo s primerjanjem identifikatorjev vseh soavtorjev objave v bazi WoS oz. Scopus z identifikatorji vseh soavtorjev njenega citata v bazi WoS oz. Scopus;
  • avtorjevi avtocitati (AA), ki se ugotavljajo s primerjanjem identifikatorja prvega avtorja objave v bazi WoS oz. Scopus z identifikatorji vseh soavtorjev njenega citata v bazi WoS oz. Scopus;
  • avtocitati COBISS (CA), ki se ugotavljajo s primerjanjem identifikatorjev vseh soavtorjev objave v sistemu COBISS z identifikatorji vseh soavtorjev njenega citata v sistemu COBISS; če citat v sistemu COBISS ni obdelan, se ta citat ne šteje za avtocitat objave. 

Za te tri vrste avtocitatov se za objave raziskovalcev, registriranih v sistemu SICRIS, ki so citirani v WoS in Scopus v obdobju od 1996 do 2013, pojavijo razlike v številu avtocitatov, deležu avtocitatov glede na skupno število citatov in povprečnem številu avtocitatov na objavo.

Vir: Budimir, G et. al. Samocitiranost objav slovenskih raziskovalcev v podatkovnih zbirkah Web of Science in Scopus za obdobje 1996–2013


H-indeks

H-indeks je število, ki ga je leta 2005 predlagal argentinsko-ameriški fizik Jorge Eduardo Hirsch za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika. V sklopu portala COBISS/SciMet h-indeks predstavlja število objav, ki so bili citirani najmanj h-krat, pri čemer avtocitati niso upoštevani, za razliko od h-indeksa v sistemu WoS in Scopus, v katerih se h-indeks računa na osnovi števila vseh citatov. 

Za posamezno entiteto(e) (raziskovalca, skupine raziskovalcev, tekoči projekt ali program, raziskovalno organizacijo, avtorja z evidenčno šifro, avtorja z identifikacijsko številko v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI, slovensko univerzo ali serijsko publikacijo) se h-indeks izračuna na osnovi urejenega seznama njenih objav v izbranem obdobju in citatnem oknu (Parametri izpisov). Seznam je urejen padajoče po številu čistih citatov. Na primer v spodnjem seznamu je h-indeks 3, ker imajo tri objave iz seznama najmanj 3 čiste citate, vsi ostali pa manj kot 3.

  1. Organic and inorganic relaxor ferroelectrics with giant electrocaloric effect V: Applied physics letters, 2010. CI=7 
  2. Multiferroic magnetoelectric fluorides V: Journal of physics, Condensed matter, 2011. CI=6 
  3. Analytical prediction of size-induced ferroelectricity in BaO nanowires under stress V: Physical review. B, Condensed matter and materials physics, 2010. CI=3 
  4. Upper bounds on the electrocaloric effect in polar solids V: Applied physics letters, 2011. CI=2 
  5. 93Nb NMR and Fe3+ EPR study of local magnetic properties of magnetoelectric Pb(Fe1/2Nb1/2)O3. V: Materials research bulletin, 2010. CI=1
  6. Nonlinear magnetoelectric effect in magnetically disordered relaxor ferroelectrics. V: Ferroelectrics, 2010 1 7. Solar orbital power. V: Energy, 2011. CI=1 

H-Index